Ko sem pred pol leta iskala zaposlitev v Mariboru, so me povsod pričakala zaprta vrata. Na večino mojih poizvedb sploh nisem dobila odgovora, z enim podjetjem pa sem se celo dogovorila za preizkus1, vendar se je na koncu pokazalo, da trenutno v podjetju ni potrebe po kadrih mojega profila. Ain’t that something?! :|

Ko sem obupala nad tem, da bom našla službo v svojem “fohu”, sem se pač “silom prilike” zadovoljila z delom v strežbi, dasiravno sem ob zadnjem odhodu iz strežbe sveto trdila, da ne grem nazaj pod nobenim pogojem. Toliko o zarečenem kruhu. Anywho… po nekaj mesecih nadvse navdihujočega dela v strežbi so me nepredvidene okoliščine privedle do (ne)prostovoljne selitve nazaj v močvirje. Ironično sem ravno tisti zadnji teden, ki sem ga preživela v Mariboru, dobila odgovor s prej omenjenega podjetja, da bi me želeli še enkrat videti2. Na to sem odgovorila samo, da se zaradi osebnih okoliščin selim nazaj v Ljubljano in da sem jim sicer hvaležna za izkazan interes, ampak moram njihovo povabilo žal zavrniti. Verjetno še nikoli nisem bila bližje3 dejanski zaposlitvi na tem področju. Ampak to je stvar preteklosti.

Danes sem dobila prijazno povabilo na razgovor za delo še enega sorodnega podjetja, ki mi ob moji prvotni poizvedbi ni namenilo niti “O” od Odgovora, kaj šele kaj več. Zdaj bi me pa radi videli. Zdaj, ko živim 120 km stran in so mi prejšnji teden za eno leto podaljšali pogodbo v moji zdajšnji služb… ki je sicer super, ljudje so fajn, plača je solidna, vse ok… ampak je svetlobna leta stran od tega, za kar se sicer čutim “poklicano” in kar bi verjetno lahko počela v podjetju, ki me vabi na razgovor. Seveda sem bila primorana tudi to povabilo zavrniti. In zdaj se sprašujem: KJE D FAK SO BILI VSI TI LJUDJE IN VSE TE SLUŽBE, ko sem jih RES potrebovala?! Je*eni Murphy… Mamicu ti je*em!!!

  1. in ga baje celo uspešno prestala [that's all!]
  2. in mi po vsej verjetnosti ponuditi zaposlitev, why else would they contact me AGAIN, če mi je nebi?! [that's all!]
  3. in obenem dlje [that's all!]
 

I did it! Končno mi je po letih neuspešnega odpravljanja na Lent uspelo dejansko prilezti do tja… in to v naboljšem momentu ever - ravno ko so “Dej še’n litro” začeli igrati “Mesečino”1. Aaaaa… *overwhelmed*

Kar se konzumacije alkohola tiče, je bil Lent zame precej umirjen2

Srečala sem über simpatične dečve, ki jih sicer poznam iz srpske folklore in ki mi s svojo energijo3 vedno polepšajo dan, večer pa zaključila v mariborskem Bumerangu ob poslušanju “orto čefurke”.4

Skratka… Veni, Vidi… Lent! Do naslednjič! 8)

  1. njihove verzije na YouTube-u ne gostijo, zato kar Mr. Bregović [that's all!]
  2. vse, kar sem uspela skonzumirati je bilo eno Laško, 1 jäger-kola in 2 ona “zmrznjenca”, v katerih sicer NAJ bi bila tequila, ampak I’ll believe that when I taste it / feel it’s effects [that's all!]
  3. in s svojimi oprsji!!! *plehka* [that's all!]
  4. čefurka = turbo folk in my world [that's all!]
 

Jaz ne lažem. Res ne. Raje povem resnico1 kot lažem. Itak ne znam lagati2, zato se je še vsak moj dosedanji poskus prikrajanja resnice bolj klavrno končal.

Kar je tudi razlog, da me danes čaka ena ne ravno prijetna debata s potencialno katastrofalnimi posledicami. Sicer se na tem mestu vztrajno prepričujem, da je kozarec napol poln, ampak pri moji mami nikoli ne veš… Po eni strani še dobro, da se je moj edini potencialni predmet poželenja moškega spola v zadnjih 5 letih ravno danes preselil v Postojno3, da bom lahko v primeru, da se moje temne slutnje uresničijo, kampirala v njegovi postelji, dokler si ne najdem svojega lastnega bivališča…

Ampak jaz res ne lažem. Zato MORAM povedati resnico. In zato bom mogoče MORALA spet menjati rezidenco. Gaddemet.

  1. as painfull and ugly as it might be [that's all!]
  2. ta dar je v naši družini pobral nekdo drug, no pun intended [that's all!]
  3. čeprav ga bom na smrt pogrešala… glej, da me pokličeš, ko boš v Ljubljani!!! [that's all!]
 

Včeraj sem tekom debate z bivšo sošolko iz gimnazije prišla do ugotovitve, da se je v zadnjih nekaj mesecih moj osebnosti razvoj ne samo ustavil, pač pa kot oseba dejansko nazadujem… po več kot 3 letih životarjenja na robu finančnega1 obstoja, se mi je zdaj dokončno “strgalo”. Moja priljubljena prostočasna aktivnost je namreč “rekreativni alkoholizem”2. V resnici to pomeni, da popivam kot kakšna ekstatična uporniška najstnica, ki prvič odkriva radosti alkohola in vsega mogočega razvrata, ki ga njegova konzumacija prinaša. And just when I thought I was too old for this shit… :|

“Sipping whiskey out the bottle, not thinking ’bout tomorrow…“  *roll eyes*

  1. in posledično fizičnega [that's all!]
  2. as I like to call it [that's all!]
 

Sicer te pi*ke organsko ne prenašam, ampak ima eno sumljivo sposobnost1, da so njeni komadi naravnost contagious… this is what’s been infecting my ears lately:

 

Čeprav moram priznat, da besedilo niti ni tako napačno… she makes a few good points there.2

  1. oz. jo ma verjetno njen producent [that's all!]
  2. ampak tega me niste slišali izreči [that's all!]
 

“Ko Bog zapre vrata, ti nekje odpre okno.”

Če me privežete na lesen stol in mučite 14 dni, se ne bom spomnila, od kod je ta citat1, pa saj ni važno. Važno je, da mi je življenje v zadnjih nekaj mesecih pokazalo, da je v tem borderline osladno-patetičnem stavku precej resnice.2

V trenutku, ko sem izgubila vse, za kar sem mislila, da je sploh vredno živeti, sem dobila vse tisto, za kar sem si (bolj ali manj - roko na srce) prizadevala zadnjih nekaj let… recimo dobila redno službo, ki mi dejansko omogoča preživeti mesec brez vsakomesečne prisilne 14-dnevne diete, osnovane na metodi “manjžri”. Ali pa naredila izpit iz “Ekonomike in trženja multimedijskih produktov”, ki sem se ga izogibala zadnji dve leti in se s tem nevarno približala temu, da dejansko diplomiram v bližnji prihodnosti. Obnovila sem določena prijateljstva, plačala zapadle račune za mobitel3 ter ostale dolgove… in zadihala. Zdaj se celo kdaj naglas zasmejim, kar je v mojem primeru baje novost4.

“Ne povej nikomur, kar si doživel, tvoja skrb se spreminja v pepel, iz pepela Feniks…

  1. assuming, da sem sploh kdaj vedela, od kod izvira [that's all!]
  2. in ja, vem, da sem zdaj jaz tista, ki je borderline osladno-patetična, pa kaj! [that's all!]
  3. zdaj me ne terjajo več vsak mesec in ne grozijo z izklopom [that's all!]
  4. tako pravijo tisti, ki me sicer poznajo že več kot 1 leto, pa me do nedavnega še niso uspeli zalotiti pri tovrstnem početju [that's all!]
 

Čeprav mi je pevec precej antipatičen in sicer nisem ravno fenica One Republic1, mi gre tale komadič kar lepo v uho…

Stop and stare, I think I’m moving but I go nowhere, yeah, I know that everyone gets scared,but I’ve become what I can’t be, oh…

  1. celo vsesplošno opevani Apologize me je pustil hladno [that's all!]
 

Čeprav je bila letošnja bera bolj slaba in povečini vsaj blago slaboumna, se je še vseeno našlo nekaj zame… recimo Jelena Tomašević in “Oro” za mojo “čefursko”1 dušo.

Pa tale Maria Haukaas z balado “Hold On (Be Strong)” tudi ni bila slaba… simpatičen komadič in simpatična bejba. 8)

Na Kalomiro in “Secret Combination” bomo še definitivno migali v 4ki na Roza Sobotah… :)

“Qele, qele” ima pa name podoben efekt kot pred časom “Umbrella”… ne gre mi iz glave, čeprav mi načeloma ni nič posebnega. Ampak prve besede, ki sem jih izrekla v nedeljo zjutraj2 so bile: “Come, qele, move, qele…”

  1. I mean that in the BEST possible way!!! [that's all!]
  2. po tem, ko sem celo noč sanjala ta komad [that's all!]
 

Jaz sem uradno nazaj v civilizaciji; še vedno živa, malo prehlajena1, ampak polna vtisov in neke blazno pozitivne energije. :)

In če je kdo slučajno dvomil; čist sem not padla. V folkloro, muziko, hrano, jezik… predvsem v tole zadevo: “Kude si pošla, mori, cveto”

Do jaja. Ne morem se je naposlušat… “Okreni se, dušo moja i dođi do mene…”

  1. kar je logična posledica dejstva, da naš hotel NI IMEL OGREVANJA!!! [that's all!]
 

Mogoče bi pa spet začela malo kracat po blogu… ne obljubim, da bo karkoli dejansko vredno branja, ampak če vas to do zdaj ni motilo, vas tudi v prihodnje najbrž ne bo. 8)

Ampak bo vse skupaj najbrž moralo počakat, da se vrnem iz Sarajeva, kamor potujem v petek zgodaj zjutraj in od koder se vračam v ponedeljek dopoldne. Baje bom stala na odru pred 6.000 ljudmi. In to BREZ Wanted. I to baš na moj 25. rođendan. Imagine that. :)

 

Naslednji zapisi »

Blog Devon Dyke | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |