…in my life. Sicer nisem jutranji človek (o tem sem že pisala), ampak vsake toliko se pa najde kakšno jutro, ki mi dobesedno polepša dan. Današnje, recimo. Sicer so mi vse 3 budilke zvonile že ob 6h zjutraj, kar samo po sebi niti ni razlog za kakšno posebno veselje, ampak je to funkcijo prevzelo dejstvo, da sem se zbudila ob Njej.
In čeprav s težavo vstajam in se ponavadi še težje ločim od Nje, sem danes presenetljivo lahko vstala, z mislijo, da me bo čakala, ko se vrnem iz službe. Za to se pa že splača potrpet tistih nekaj ur. Zdaj pa že dobrih 5 ur nestrpno čakam, da bo ura 3, da grem končno lahko domov. Glede na to, da sem sicer po besedah drugih “workaholic in the making” je ta občutek zame relativno nov. Sicer je pa z Njo tako ali tako vse novo, lepše in boljše.
(RSS) vnosi
