Devon Dyke

Danes zjutraj sem se (kot vsako jutro) znašla pred težko dilemo, kaj naj oblečem. Pa da ne bo kdo mislil, da sem tako zelo pedantna pri oblačenju, razlogi za to so precej bolj praktične narave; že tako ne posedujem nevemkakšnih skladovnic oblačil - moj moto je, da imam raje manj, pa to kvalitetnejše oz. dražje, poleg tega se mi zaradi pomanjkanja časa za pranje perila omara slej ko prej sprazni (in koš za perilo napolni). In ko tako stojim sredi sobe, se držim za glavo in gruntam, kaj za boga naj vržem nase (ker mi ni vseeno, kako zgledam - ne glede na to, kaj si o tem mislijo naključni mimostoječi na ulici, ko me vidijo), mi na pomoč priskoči T. in pokaže na belo majčko z oranžnimi in vojaško zelenimi črtami. Upoštevam njen nasvet, za zraven izberem pulover v isti barvi kot so zelene črte na majici, se oborožim z vsemi obveznimi dodatki (pas, ura, verižica, prstan, ipd.) in grem od doma. Vse lepo in prav, dokler se v pisarni ne slečem, ker mi je vroče in ugotovim, da mi je majica občutno prekratka, zahvaljujoč temu, da sem se v zadnjem času malo poredila. Nekaj ur sem se pretvarjala, da me ne moti, da kažem trebuh (ki res ni take sorte za okrog kazat!), nakar sem se enostavno odločila, da tega ne morem prenašati in odkorakala do Name, v 3. nadstropje, si izbrala (dovolj dolgo) majico, jo pošteno preplačala (27 EUR za majico s kratkimi rokavi je zame too much) in oblekla.

Zdaj mi sicer pas ne paše k majici (moder pas in črna majica), imam pa vsaj trebuh spet na varnem, pa povrnila sem si duševni mir. To je pa tudi nekaj vredno. Vsaj 27 EUR, očitno.

Ta vnos je bil objavljen 13.04.2007 14:18 in je prikazan pod buče. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.