Devon Dyke

Kaj vse se človeku ne zgodi; ravnokar me je klicala soigralka iz kluba, da naročajo drese in da naj ji povem svojo konfekcijsko številko. Kot prvo; kaj je to konfekcijska številka in zakaj bi jo morala vedeti na pamet? Greš v trgovino, daš nase, se pogledaš v ogledalo in vidiš, če ti je prav. Glede na to, da ima itak vsak proizvajalec oblačil svoj sistem označevanja velikosti, je praktično nemogoče (in blazno nesmiselno, če mene vprašate), da bi si zapomnila vse možne konfekcijske številke, ki pašejo na mojo rit. Torej, ko sva ugotovili, da na pamet ne bo šlo, mi je predlagala, da si pač izmerim obseg prsi, pasu in bokov in bo ona ta podatek poiskala v neki tabeli in sama pogruntala mojo konfekcijsko številko (očitno se je pripravila na meni podobne imbecile). Ker sem trenutno v službi in nimam pri roki šiviljskega metra, sem se kot se za pravo lezbo spodobi, znašla in vzela kar zidarski meter (ki pa je čisto po naključju ležal na moji mizi, čeprav nima tam kaj početi). Ugotovila sem, da so moje mere jako čudne; 90 čez prsi, 80 čez pas in 95 čez boke. Kar je pri tem čudnega je, da (če me moj luknjasti spomin ne vara) naj bi bile idealne mere 90-60-90. In zdaj se sprašujem, kako zaboga bi zgledalo, če bi me bilo v pasu za 20 cm manj - po mojem bi se prelomila na pol. I take that back; DEFINITIVNO bi se prelomila na pol. Tako se na tem mestu zahvaljujem bogu za mojo nepopolnost - se vsaj ne rabim bati, da bi se prevrnila, ko vstanem.

Ta vnos je bil objavljen 16.04.2007 16:11 in je prikazan pod buče. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.