Devon Dyke

Glede na to, da sem bila od petka do zdaj offline, pač malo zamujam s tole mojo objavo, ampak nič zato. Tako ali tako je o Eurosongu, zmagovalcih, poražencih in vseh mogočih spletkah napisanega že toliko, da nima smisla ponavljati že povedanega/slišanega.

In the end, all that matters is, da je zmagala Srbija, da je zmagala lezbijka in da imava s T. že rezervirano nastanitev pri moji teti v Beogradu za naslednje leto. Aja, pa da smo našo zmago pošteno proslavili; v 4ki, z ogromnimi količinami konzumiranega alkohola, plesanjem na stare in malo manj stare Eurovizijske komade, dretjem “Srbija!!!” med slovenskim komadom (priznam, da smo bile takrat že rahlo okajene) in končnim “klicanjem jelenov” ob povratku domov.

Overall impression: fantastičen večer, edino, kar je manjkalo, je bil poljub, ki bi se moral na koncu zgoditi med Marijo in ono temnolaso backvokalistko (širša lezbična skupnost se strinja z mano, da je tam na koncu definitivno bil nek moment, ko sta se spogledali in da je malo manjkalo, da se nista poljubili - na tem mestu se širša lezbična skupnost strinja tudi s tem, da je to, da se nista, velika škoda).

Amen.

Ta vnos je bil objavljen 14.05.2007 10:08 in je prikazan pod buče. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.