Devon Dyke

Jutri je spet parada ponosa; spet bomo šli sodržavljanom pokazat, da smo v bistvu nenavadno podobni “normalnim” ljudem¹. Komaj čakam. Se vidimo?

Še utrinek iz parade 2005 (moje prve); na sliki skupaj z andy pomagam nosit ogromno mavrično zastavo.

1. vsaj na zunaj [that's all!]

Ko bom velika¹, bom mela tegale lepotca².

Harley Davidson V-Rod (modelno leto 2007)

Več o motorju si lahko preberete tukaj³, cenik pa je na voljo tukaj⁴.

1. in NESRAMNO bogata [that's all!]
2. v kakšni lepši barvi, seveda [that's all!]
3. stran je v angleščini [that's all!]
4. da lahko začnete šparat [that's all!]

1. Smrčim. Pa ne tako malo, nežno in za hec, ampak čisto zares in čisto pošteno delam konkurenco največjim žagarjem na tem planetu.
2. Na WCju rešujem sudoku. Ne hecam se. Očitno sedenje na WCju stimulira moje sive celice. Ali pa pač matranje možganov pospešuje presnovo. Ne vem.
3. Kadar kuham, polovico sestavin pojem že med samim procesom, včasih celo surove, poleg tega obvezno večkrat poližem žlico / kuhalnico / tisto, s čimer pač pacam po hrani in se tako najem še preden je kosilo kuhano.
4. Štiri leta življenja sem preživela v Avstriji, pa kljub temu NE GOVORIM nemško.
5. I’m not an animal person. And I’m not a plant person either. Nimam sicer v osnovi nič proti živalim ali rastlinam, ampak imam do njih približno podoben odnos kot andy do hribov.
6. When I (though I) was straight, I didn’t want children. Now that I (know I) am gay, I can’t wait to have them. Go figure.
7. Zahvaljujoč dvema letoma depresije znam danes odlično slepo tipkat (desetprstno, se razume).

I think that’s all. Koga bi pa jaz potunkala? Recimo, da me zanima, kaj imajo na to temo za povedat Irena, Nina, D-mashina, Šuši, Seks, Cherry in ofkors kejt.

Najprej je bil obvezni in neizogibni “prvi seks”. Na mojo srečo se dogodka bolj slabo spomnim, delno zaradi konzumiranega alkohola, delno pa, ker sem zadevo enostavno potlačila nekam v podzavest. It wasn’t pretty, obviously.

Potem je sledil “straight sex”, ki je bil že v osnovi obsojen na propad¹, če vzamete v zakup mojo več kot očitno afiniteto do ženskega spola.

Potem je bil “aktivni seks”, ki ga tako imenujem, ker sem bila večinoma jaz v aktivni vlogi, s čimer sem precej uspešno skrivala dejstvo, da me pasivna vloga oz. tisti, ki so se na ta račun posledično znašli v aktivni vlogi nekako ne zmorejo zadovoljiti².

Potem sem spoznala Njo. Že samo dejstvo, da me je lahko z eno besedo, enim samim pogledom spravila na rob razuma, mi je dalo vedeti, da bo tokrat najbrž seks zgledal malenkost drugače. ³

Vedno sem imela občutek, da bi seks moral biti nekaj “oh in sploh fajnega”, ampak mi zaradi nekega čudnega razloga nikakor ni uspelo ugotoviti, kaj naj bi to bilo. Dokler se me ni prvič dotaknila; takrat sem v sekundi dvajset dojela vse razsežnosti seksa. Seksa z ljubljeno osebo, that is. Ker iskreno verjamem, da je seks lahko res dober šele takrat, ko seksaš z nekom, ki ti ni samo “orodje za dosego cilja”. Z nekom, ki mu lahko 100% zaupaš in se mu/ji popolnoma predaš in dobiš enako v zameno. Ko veš, da je ljubezen med vama dovolj močna, da nič, kar narediš in/ali rečeš partnerju ne izpade ceneno.⁴ To je seks, ki te pusti brez besed⁵, večkrat zapored in ki za sabo pušča samo željo po še. In še. In še…

1. z nekaj izredno redkimi svetl(ejš)imi momenti [that's all!]
2. kljub temu, da so ženskega spola [that's all!]
3. Honestly, I had NO IDEA!!! [that's all!]
4. ne glede na “level of nasty-ness” [that's all!]
5. in brez sape [that's all!]

Samo zato, ker mi je komad noro dober. Malo pa tudi zato, ker ga je VH1 uvrstil precej visoko med TOP 100 SONGS OF THE 80’s. Pa ker imajo dečki (in deklica) take fejst frizure.

Počutim se prazno.
Kot da v meni tiho umira
vse, kar imam, kar lahko bi izgubila,
izgubljam vse in izgubljam se v sebi,
izgubljam razum in ne vidim se v temi,
izgubljam nadzor, izgubljam zavest,
izginjam v temo, v svet samih senc,
ni me, ne išči me tukaj zaman,
to nisem jaz, me sploh še poznaš?
Poglej me! Me vidiš? Ne, ker me ni.
Praznine ne moreš videt’ z očmi.

Pred nekaj meseci je padla ideja, da bi se formiral prvi pravi slovenski ženski rock band. Ideja se je sicer pojavila že mesece pred tem, ampak je bila do pred nekaj meseci vztrajno spregledana, dokler se ni našla ena prav posebna oseba in ponudila svoje pomoči morebitnim interesentkam oz. potencialnim članicam tovrstnega benda. Na prvi sestanek sem šla zgolj kot prikolica, ker sem misel na to, da bom kdaj dejansko del kakega benda, opustila približno takrat, ko sem pustila glasbeno šolo¹, torej kakih 10 let nazaj. Ampak me je po nekaj debatah s kejt zamikalo, da bi vseeno poskusila in to nekaj novega - bas kitaro. Prvič, ko sem jo držala v rokah, je bilo jasno, da se nima smisla upirati - ljubezen na prvo noto / struno / whatever.

Sicer je bila tale moja nova “ljubezen” takrat še sposojena in v lasti prej omenjene kejt, ampak imam od prejšnjega četrtka novo “lubico”, ki je sicer precej podobna prejšnji², ampak samo moja. Zraven spada seveda še ena velika škatlica z gumbki, ki sliši na ime Ibanez SoundWave65³.

1. en mesec pred zadnjim izpitom v nižji glasbeni šoli [that's all!]
2. tega ji ne rabite povedat, da ne bo kakšnih ljubosumnih izpadov [that's all!]
3. ojačevalec po domače [that's all!]

Včeraj smo se po cca. 2 mesecih delovanja (kot bend) končno “opremile”. Do sedaj smo se bile primorane izživljati nad tujo lastnino¹. Če ste včeraj okrog 6. ure zvečer na Dunajski opazili kakega sumljivo polnega Fiat Stilo-ta, potem ste bili priča transportu naše opreme na kraj zločina - našo velecenjeno garažo.

Kar ni šlo v avto², smo preostale članice odvlekle na avtobus.

Ko smo končno vse zvlekle najprej iz avta, potem pa še iz škatel, povezale vseh miljon kablov in vse kar paše zraven, smo ugotovile, da od vsega, kar smo nakupile, samo dve stvari ne delujeta: adapter za klaviature in eden od ojačevalcev za kitare. Ampak smo se z našim prijaznim prodajalcem Lukejem že vse zmenile in gremo nedelujoče zadeve danes zamenjat za takšne, ki dejansko delujejo. V soboto pa štartamo zares.

1. na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so nam to lastnino prijazno odstopili v uporabo [that's all!]
2. električna in bas kitara, vsaka v svojem kovčku, stojalo za klaviature in zadnja polica od Stilo-ta [that's all!]

Saj ne, da si domišljam, da me je kdo prav posebej pogrešal¹.

Kakorkoli že, v tem času sem se končno uspela odvleči k frizerju, tako da zdaj spet zgledam vsaj za silo spodobna. Od včeraj zjutraj mi izgled kazi moj stari prijatelj po imenu Herpes,² ki se mi je prav prijazno naredil na desni strani spodnje ustnice. Ponavadi tovrsten pojav pri meni pomeni oslabljen imunski sistem, tako da si morda lahko v prihodnjih dneh obetam celo še kak dodaten zdravstveni problem.³

V četrtek, če bo šlo vse po sreči, bom postala ponosna lastnica svoje prve bas kitare znamke RockBass (by Warwick), po imenu Streamer Standard. Zvok je vsaj za moje pojme fantastičen⁴, čeprav me bo tale kitara po vsej verjetnosti slej ko prej “pohabila”, ker je tako svinjsko težka, da si težko predstavljam stat z njo okrog vratu po par ur skupaj na vajah. Jebiga, no pain, no gain.

V času moje odsotnosti sem bila še na pikniku, kjer je 90% udeleženk aktivno demonstriralo penzionističen pristop k piknikovanu, v toplicah, kjer sem imela občutek, da sem glavna atrakcija, samo se nisem mogla odločiti, ali je to zaradi tetovaže, punce, grdih kopalk ali “beer belly”-ja… Aja, pa po dolgem času sem bila spet v KMŠ-ju, kjer tokrat celo niso nikogar oropali (mobiteli in dokumenti so tokrat preventivno počakali kar v avtu). Sem pa prvič v življenju pred KMŠjem ob spremljavi akustične kitare⁵ pela “Dravski most”.

Še kaj? I think that’s about it. Malo se mi zdi, da imam precej dolgočasno življenje.⁶

1. čeprav se je Smeh v tem času očitno spomnil name in mi vrnil “uslugo” spodbujanja k bloganju [that's all!]
2. moj je večji in bolj boli [that's all!]
3. let’s hope not [that's all!]
4. sploh glede na ceno [that's all!]
5. courtesy of R. [that's all!]
6. ali pa pač “najboljše” obdržim zase… [that's all!]