Saj ne, da si domišljam, da me je kdo prav posebej pogrešal1.
Kakorkoli že, v tem času sem se končno uspela odvleči k frizerju, tako da zdaj spet zgledam vsaj za silo spodobna. Od včeraj zjutraj mi izgled kazi moj stari prijatelj po imenu Herpes,2 ki se mi je prav prijazno naredil na desni strani spodnje ustnice. Ponavadi tovrsten pojav pri meni pomeni oslabljen imunski sistem, tako da si morda lahko v prihodnjih dneh obetam celo še kak dodaten zdravstveni problem.3
V četrtek, če bo šlo vse po sreči, bom postala ponosna lastnica svoje prve bas kitare znamke RockBass (by Warwick), po imenu Streamer Standard. Zvok je vsaj za moje pojme fantastičen4, čeprav me bo tale kitara po vsej verjetnosti slej ko prej “pohabila”, ker je tako svinjsko težka, da si težko predstavljam stat z njo okrog vratu po par ur skupaj na vajah. Jebiga, no pain, no gain.
V času moje odsotnosti sem bila še na pikniku, kjer je 90% udeleženk aktivno demonstriralo penzionističen pristop k piknikovanu, v toplicah, kjer sem imela občutek, da sem glavna atrakcija, samo se nisem mogla odločiti, ali je to zaradi tetovaže, punce, grdih kopalk ali “beer belly”-ja… Aja, pa po dolgem času sem bila spet v KMŠ-ju, kjer tokrat celo niso nikogar oropali (mobiteli in dokumenti so tokrat preventivno počakali kar v avtu). Sem pa prvič v življenju pred KMŠjem ob spremljavi akustične kitare5 pela “Dravski most”.
Še kaj? I think that’s about it. Malo se mi zdi, da imam precej dolgočasno življenje.6
- čeprav se je Smeh v tem času očitno spomnil name in mi vrnil “uslugo” spodbujanja k bloganju [that's all!]
- moj je večji in bolj boli [that's all!]
- let’s hope not [that's all!]
- sploh glede na ceno [that's all!]
- courtesy of R. [that's all!]
- ali pa pač “najboljše” obdržim zase… [that's all!]
(RSS) vnosi



ah, veš, da smo te pogrešal, srce
Smeh se vedno spomne na vse.
Ah, pa saj edino prav, da ob takem vremenu ne visiš za računalnikom, ko pa lahk marsikaj bolj zanimivga počneš. Ej, mi je pa všeč nov videz bloga.
Hja, saj jaz bom tudi v naslednjih treh tednih še ene par postov napisal, potem se pa še sam poslovil za kakšen dober mesec od bloganja.
ja končno!
Končno si spet kaj napisala in ne končno bo smeh nehal pisat.
Šala…
smeh je gut, smeh je pol zdravja. 