Prajd je za nami; zaenkrat ni do mene pricurljala še nobena vest o kakšni agresiji na “naše”, tako da mislim, da lahko rečem, da je prajd minil brez izgredov.
UPDATE: Očitno sem se prehitro veselila. Just because it’s not on the news, doesn’t mean it didn’t happen. Tudi letos je parado ponosa (oz. z njo povezane večerne dogodke) spremljalo nasilje. Saj ne vem, zakaj sem tako razočarana; I should have seen it coming.
Tole MORAM povedati, ker sem naravnost ogorčena nad netaktnostjo, da ne rečem neprofesionalnostjo in NEUMNOSTJO Pop TV-jeve novinarke, ki je pristopila k nam in želela posneti izjavo. Saj ni bila edina, ki je pristopila s tovrstno prošnjo, ampak ostali so prišli z ugasnjeno kamero, prijaznim nasmehom in vljudno prošnjo. Ona pa kar z vključeno kamero in ko ni dobila želene reakcije od nas, se je začela malodane dreti na nas, da “zakaj smo pa potem tam, če nočemo dati izjave?!” Očitno še ni slišala za bonton. Na naslednjem prajdu lahko organiziramo fundraiser in nakupimo nekaj izvodov bontona in jih pošljemo na Pop TV. Da bojo znali zdresirati svoje “novinarje”.
foto: kejt
Točno ob dvanajstih smo zelo glasno štartali iz Tivolija; tam nekje pri Operi sem že začela čutiti posledice vsega tistega piskanja… Ampak smo vztrajno “razgrajali” dalje. Oboroženi z baloni, majicami, piščalkami, transparenti smo se sprehodili po letos precej dolgi1 trasi, se ustavili pred Parlamentom in zaključili na Prešercu. Tudi tole MORAM povedati; ne maram Salome. Pa ne zato, ker je transeksualka. Kapo dol vsakomur, ki ima toliko jajc, da se sooči s tako neugodno življenjsko situacijo kot je biti rojen v napačno telo oz. živeti v neskladju med telesom in duhom, AMPAK… what’s with the laugh?! And what’s with the drama?! Malo too much za moj okus, ampak ok; vsakomur svoje.
Bura band niso bile slabe, čeprav nič posebnega, vsaj njihov izbor glasbe (priredb) je bil dovolj živahen, da so ljudje celo v tistih vročini poskakovali in migali. Good job, girls.
Na Prešercu sem se odločila, da je čas, da še jaz malo pomagam pri deljenju letakov o strpnosti in kondomov, zato sem napadla celo vrsto naključnih mimostoječih, ki so se na moje presenečenje odzivali precej pozitivno. Nasploh sem imela letos občutek, da nas ljudje gledajo z nekim2 odobravanjem. Če nič drugega, smo se jim zdeli zabavni; sploh otrokom, ki smo jim prijazno odstopili svoje pisane balone.
Po prajdu smo šle k Cherry nekaj pojest, se na hitro malo “prešlatat”3 in potem v Monokla na after party. Žurka je uspela, muzika je bila fajn4, alkohola ravno dovolj in kebab točno tisto, kar sem rabila, da se na koncu malo spravim k sebi in potem domov.
See you next year.
- ampak strateško kar dobro zastavljeni - stara Ljubljana je v soboto opoldne POLNA ljudi [that's all!]
- sicer minimalnim [that's all!]
- govorim o MASAŽI, ne čem drugem, packi!! [that's all!]
- pohvale DJanes [that's all!]
(RSS) vnosi
