Prvi verz pesmi “Volim osmijeh tvoj” je: “Krade mi te cesta…”
Danes ponoči je ravno cesta svetu vzela enega boljših vokalov na Balkanu. Toše Proeski je umrl v prometni nesreči, star 26 let. Kakšna škoda.
Arhiv za Oktober, 2007Today is one of those days. Ko imaš občutek, da se ti je nebo zrušilo na glavo1, ko se počutiš ko zadnji debil na svetu, ko se ti zdi, da gre vsem boljše od tebe,2 da je svet še bolj krivičen kot ponavadi… In ne, it’s not PMS. It’s just a really bad day. Današnji soundtrack3 posvečam sebi. Whitney Houston - One Moment In Time. Pa kaj?!
Če si želiš biti:
ti priporočamo, da poskusiš s kariero v Hollywood-u. Če pa te zanima sodelovanje v ženskem rock bendu in igraš klaviature, si resna, zanesljiva, imaš nekaj odvečnega časa ter živiš v Ljubljani (ali lahko brez problema prideš v Ljubljano), potem te vabimo, da se nam oglasiš na email: bend[AFNA]wanted[PIKA]si1 So… who wants to be WANTED?
Sem ugotovila, da temu blogu resno primanjkuje objav na temo “Wroom”1 So there it is; najlepša Honda do zdaj - Honda Civic.2
In ena boljših reklam ever. “This Is… What a Honda Feels Like”. Kapo dol tistemu, ki se je spomnil tega.
The One And Only: HOUSE. Need I say more?! Me and House go way back. Ko sem lansko poletje počitnikovala v Chicagu, sem imela priložnost spremljati “reruns”1 druge sezone FOX-ove nanizanke and it was love at first sight. Kdo bi se lahko uprl vsemu temu sarkazmu?! Po povratku domov me je POP-TV razveselil z novico, da bodo prvo sezono predvajali tudi pri nas. Kljub začetnemu navdušenju nad to gesto, moram priznati, da sem zaradi pomanjkanja časa na koncu videla bolj malo tega. Ker nimam videorekorderja kot Irena, sem se morala po pomoč oz. rešitev obrniti drugam. Na internet, ofkors. Še pred tem mi je bila iz ZDA poslana 2. sezona, ki pa je zaradi določenih težav s kompatibilnostjo dotičnega DVDja in mojega super-duper Phillips DVD predvajalnika, še vedno nisem uspela pogledati do konca. Prejšnji teden sem se2 odločila z interneta pridobiti 3. sezono in zadnjih nekaj dni gledam samo še House MD. Mogoče je čas, da priznam, da sem čisto malo nora nanj. Ampak tega niste slišali od mene. In če kdo3 vpraša, gledam nanizanko zgolj in samo zaradi Jennifer Morrison.4
Včeraj sem se po bolj po spletu okoliščin kot kaj drugega znašla na “Roza soboti” v K4. Prvoten plan našega druženja je bil sicer zgolj kakšno pivo in debata, potem pa domov spat1, ampak je bilo vzdušje enostavno predobro, da ga nebi dodobra izkoristile. In smo ga. Vsaj jaz.
Iz neznanega vzroka2 sem se odločila držat Tinin tempo pri pitju. Tako sva začeli z velikim točenim pivom, nadaljevali s Heinekenom in vse skupaj začinili še z “shot of tequila”. Zadnje se je3 izkazalo za bolj slabo odločitev. Shortly after consumation sta mi odpovedali obe ključni življenjski funkciji; ravnotežje4 in razum.5 Tako sem v določenem trenutku prišla na genialno idejo, da bi najslavnejšega slovenskega transeksualca prijela za njegovo/njeno (silikonsko) oprsje. Na srečo so me pri tem ustavili. Sicer je večer minil brez izgredov; vsaj mislim, da je. Pa tudi mačku sem se uspela izogniti. Če se mi naslednjič uspe izogniti še mešanju piva in tekile, sem zmagala.
Gibson as in Gibson USA, ameriški proizvajalec kitar.1 Očitno so se pri Gibsonu odločili nakloniti malo pozornosti tudi sicer manjštevilčnemu delu njihovih odjemalcev - ŽENSKAM. Sicer tega nisem nikjer prebrala in dopuščam možnost, da se motim, ampak glede na izbor barv, v katerih ponujajo izvedenki Goddess njihovih legendarnih modelov Les Paul in SG ter po reklami za eno od teh dveh lepotic, bi rekla, da imam kar prav.
Zdaj že vem, kam bom z denarjem naslednjič, ko bom imela kakih 5000 EUR odveč. Svoji boljši bom polovici kupila levo lepotico (Les Paul Goddess)2, sebi pa desno (SG Goddess).
|
|
(RSS) vnosi
