Devon Dyke

Tole je bila originalna uvodna pesem za “Dawson’s Creek”, ki so jo potem nažalost zamenjali za tisto grozo od Paule Cole, I Don’t Want To Wait… but that’s not the point here.

Ta komad ima zame nek nenavaden “power”; kadarkoli ga slišim, me dobesedno “dvigne”, mi vrne energijo in nasmeh na obraz. You should see me dance to this, ko pucam stanovanje; I can make cleaning look like the most fun thing to do in the universe.

Na žalost je bil komad očitno “namenski” in ni bil nikoli izdan kot samostojna skladba na kakšnem albumu ali kaj podobnega; razen, če so moji podatki netočni in which case I apologize.

Ugotavljam, da kava in internet še zdaleč nista moji edini odvisnosti. V soboto sem se namreč začasno odrekla televizijskemu sprejemniku¹ in ga skupaj z večino svoje lastnine predčasno prepeljala v svoje novo stanovanje - v Maribor!!! Ne moti me, da sem ostala brez posode in večine pribora, ne moti me, da sem ostala brez pralnega stroja in DVD playerja, ne pogrešam svojih n-parov čevljev in ne pogrešam svojih n-CDjev. Ampak TV… kaj zaboga naj počnem zvečer?! In potem se dogajajo stvari, kot recimo včeraj zvečer, ko sem se iz obupa spravila v posteljo že ob 22:30 in ob malo čet 23:00 že spala. Pa saj nisem stara 90 let!!!

1. what in god’s name was I thinking?!?!?! [that's all!]

Now THAT’s funny… ne vse, ampak pri nekaterih delih sem se pa skoraj polulala od smeha. “Silence! I kill you!”

Nekako si nisem predstavljala, da bo tako težko najti stanovanje v Mariboru, ker bi po vsej logiki - roko na srce - moralo biti povpraševanje najbrž bistveno manjše kot ponudbe; tako vsaj sklepam po vseh začudenih pogledih, ki sem jih pokasirala od bolj ali manj naključnih mimostoječih, ko sem objavila, da se s 1. februarjem selim na štajerski konec. Who in the right mind bi se torej prostovoljno iz Ljubljane preselil v Maribor?! Jaz. Ampak jaz tako ali tako nisem čisto pri sebi¹.

Anywho… z veseljem sporočam vesoljnemu svetu², da mi je (z malo³ pomoči) uspelo najti popolno stanovanje. Kako ga bom plačevala, je sicer zaenkrat še rahlo nedefinirano, ampak me ne skrbi; I’ll do whatever it takes. Danes je bila lastniku predana varščina, od 1. februarja dalje pa bo moje novo pribežališče prebivališče čisto blizu mestnega parka v Mariboru. Navdušena sem.

1. ampak to je že druga zgodba [that's all!]
2. tudi če vas NE zanima!!! [that's all!]
3. beri: OGROMNO [that's all!]

Še čisto malo… Hecno, kako se prav zdaj, korak pred ciljem, sekunde zdijo kot ure. I just wanna go home so much.

Nikoli nisem bila ljubosumna, nikoli nisem zares potrebovala partnerjeve bližne non-stop, nikoli nisem hotela biti “zvezana” z nekom 24 ur na dan… look at me now.

Isti trenutek, ko odide, se mi podre svet, ljudje, ki jo lahko imajo ob sebi, ko je ni ob meni, so sovražniki in vsi po vrsti pi*de po*ukane, ona pa… hudobna, ker je raje z njimi kot z mano?! In ko se malo pomirim in spravim k sebi, bi se najraje ugriznila v rit. Prokleta budala! Daj človeku prostor za dihat, daj vsaj poskušaj razumet, da nisi edini človek v vesolju in da te nima nič manj rada, če kdaj delček svoje pozornosti nameni še komu drugemu, ne samo tebi.

I try to be the bigger person, ampak… I’m becoming something I’ve always hated in others; emotionally dependant. And that can’t be good.

Tistemu, ki je napisal besedilo za ta komad, plačam pivo. Al pa kar gajbo piva. Good job. Da ne rečem, da se mi ob delčkih videospota, posnetih v Chicagu, kar milo stori¹… must go back sometime.

1. če pa to ni smešen izraz [that's all!]

Praznikov je konec, zato nekako ne vidim več smisla v tem, da v svojem 35 m2 stanovanju še naprej gostim košato skandinavsko smrečico, sploh glede na to, da zaradi nje ne morem ne do hladilnika, ne do štedilnika¹. No, malo pretiravam, ampak vseeno… Tisti romantični občutek, lučke, ipd., ki ponavadi spadajo k decembru, je minil, zato… away with the tree.

Ampak kam za vraga daš odsluženo božično drevo? Malo sem se pozanimala pri svojih osebnih “vsevedih”² in ugotovila, da jo ali zakuriš³ ali pa razsekaš in vržeš v kanto. Again ponavljam, da je bilo tole moje drevesce kljub svoji “nižini”⁴, precej bogato v širino in bi potemtakem bolj slabo šla v naš mali smetnjak, z ostrimi predmeti pa imam zelo slabe izkušnje⁵.

Na koncu sem imela dve izbiri; gledat smreko do naslednjega decembra ali pa poiskat oster predmet in jo demolirat. Iz obupne potrebe po prostoru v kuhinji, sem se odločila za slednje. V drvarnici sem našla sekiro, ki je bila moj “primary weapon of choice”, ampak sem se hitro spomnila na nesrečo z mačeto pred leti, ko sem poskušala razsekat neko vejo, a je mačeta skoraj končala v moji levi nogi namesto v lesu. Levo nogo bom po vsej verjetnosti še potrebovala. Bolj kot kak prst oz. brez kakega prsta na levi roki bi najbrž lahko precej neovirano funkcionirala dalje, tako da sem izbrala malo žago, ki je ležala nedaleč stran od sekire. Sicer zarjavela in že napol topa, ampak žaga nevertheless.

Ko sem začela žagat prvo vejico, sem se spomnila še ene podobne nezgode, iz 1. razreda osnovne šole, ko sem na planinskem izletu z “olfa nožem” poskušala mali smrečici (v naravi) odrezat eno tanko⁶ vejico in končala s porezanim levim zapestjem.⁷

Anywho, po slabi uri je bila smrečica razkosana in stlačena v smetnjak za biološke odpadke⁸. Moja desna roka je bogatejša za 2 žulja in nekaj smrekove smole⁹, moja leva pa je presenetljivo smela obdržati vse prste. Christmas came twice this year!

1. oz. jo moram za to, da pridem, do enega ali drugega, malo prestavit po prostoru [that's all!]
2. starših, that is [that's all!]
3. probably not INDOORS [that's all!]
4. as opposed to “višini” [that's all!]
5. oz. naraven talent za poškodbe povezane z njimi [that's all!]
6. ampak zelo elastično [that's all!]
7. ne, nisem si rezala žil, it really was an accident!!! [that's all!]
8. sem preverila, na njem piše, da lahko vržeš noter porezano grmičevje in VEJE [that's all!]
9. upam, da na hlačah ni nič [that's all!]