Devon Dyke

Vsakič, ko je treba kje kaj popraviti, pošraufati, razstaviti ali sestaviti, sem vedno prva v vrsti za to delo. I love it. In od nekdaj me je frustriralo, da mi doma niso dovolili prevzeti teh opravil; oče je bil sicer veliko odsoten in včasih stvari niso mogle počakati nanj, je bil pa zato svak toliko bolj priročen. Če pa še on ni imel časa, pa brat. Samo jaz ne. Čeprav sem ves čas iskanja izvajalca določenega dela skakala okrog mame¹ in vpila: “Pick me! Pick me! I can do it!” Večinoma brez uspeha. Na koncu so delo zaupali kateremu od strokovnjakov, čigav strokovna usposobljenost je sestojila zgolj iz njegovega priveska med nogami. Not fair.

Nikoli ne bom pozabila dogodka, ko si je mama omislila nov plinski žar, precej veliko in rather profi izgledajočo zadevo in jo je bilo ofkors treba sestavit. Ko sem zagledala škatlo, so se mi kar zasvetile oči, v mislih pa sem že zbirala na kup orodje za montažo. Nakar mama izjavi, da mora zdaj poklicati svaka, da pride to sestavit; sicer sem ji zatrjevala, da to zmorem tudi jaz, ampak je vseeno poklicala moškega, da opravi to zahtevno delo. Gaddemet.

Zakaj tak uvod? Nedavno mi je namreč umrl zunanji disk. Kar bi bil idealen izgovor za nakup novega², če bi le našla način, da ta strošek vključim v svoj budget, kar v danem trenutku ni izvedljivo. Torej je treba stari disk nekako usposobiti. Po obširnem googlanju problema in testiranju vseh mogočih teorij o tem, da je napak softverska oz. da so nekako krivi Windowsi, ker ga ne zaznajo, sem prišla do zaključka, da je revežu umrlo napajanje. Ena varianta je bila, da ga vzamem iz ohišja in fizično vklopim v namizni računalnik, kar bi bilo super, če bi imela namizni računalnik. Ker pa imam samo laptopa, ta opcija odpade. Druga in hkrati zadnja rešitev, ki mi jo je našel Google³, je bila, da kupim ohišje za zunanji trdi disk, razstavim starega, vzamem ven disk in ga preselim v novo ohišje⁴, kar bi moralo rešit problem. Tako sva se na poti na vajo ustavili v Europarku in kupili novo ohišje in če bi bilo po moje, bi jaz zadevo razmontirala/zmontirala že kar v avtu. Ampak sem bila zaradi odsotnosti orodja primorana počakat, da se vrnem domov. Sem bila pa zato toliko bolj vesela in zadovoljna, ko mi je uspelo vse skupaj opraviti brez, da bi v procesu kaj pokvarila. Actually I’m quite proud of my geeky self.

1. vodje projekta [that's all!]
2. tako ali tako sem dosegla njegovo max kapaciteto [that's all!]
3. razen servisa, ki bi me stal najbrž več kot nov disk [that's all!]
4. z novim napajanjem, seveda [that's all!]

Ta vnos je bil objavljen 21.02.2008 11:02 in je prikazan pod buče. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.