Devon Dyke

I don’t want to be anything other than me… So there!

It’s a fine line, we all know that… but where is it exactly? How can you tell when you’ve crossed it?

The meaning to all words of love has disappeared…
We used to love one another, give to each other, lie under covers so, are you friend or foe?!

Arena que con olas desaparece de la playa,¹
luz fría de la luna que muere en la mañana,²
brisa del verano que noche y día huye,³
amor que tanto quise detener y no lo pude.⁴

Maja Živanovič - Irresistible (Deidades)

Assuming love was ever in our hands is just as ridiculous as assuming we can make the world stop turning or the sun stop shining. It’s a gift, given to us and it usually comes with an expiration date in small print, which we choose to ignore due to our blind infatuation with the object of our affection.

The ultimate act of love is the ultimate sacrifice; to let go of what you love most. Even if it breakes you. Forever.

1. pesek, ki z valovi izginja z obale [that's all!]
2. hladna mesečina, ki z jutrom umira [that's all!]
3. poletni veter, ki noč in dan beži [that's all!]
4. ljubezen, ki sem jo tako želela zadržati, pa nisem mogla [that's all!]

Če ste slučajno mislili, da je nemogoče imeti mačka v torek zjutraj, vam sporočam, da iz zanesljivih virov VEM, da je to popolnoma izvedljivo, dasiravno ne najbolj priporočljivo. Vi pa po pameti.¹

1. živel možganski deficit, say I [that's all!]

 V zadnjem tednu sem svoja muzićka obzorja malenkost razširila… v praksi to pomeni, da sem se zaljubila v dva¹ nova izvajalca: Within Temptation in Breaking Benjamin.

Within Temptation - Stand My Ground

Breaking Benjamin - Breath

Enjoy.

1. zame [that's all!]

In a non-sexual way, that is!!! Packi!!!

Devon je pobegnila od monotonega vsakdana, ki ji ga sicer ponuja prestolnica naše lepe kokoškaste države in sedaj pridno srka različne¹ substance, namaka ritko v bazenu, pleše na terasi in poje karaoke. Nič ji ni hudega. Če vas je slučajno skrbelo.

Pa še malo fotomateriala za dokaz, da je tu na Krku vse pod kontrolo:

1. opojne [that's all!]

S temle lepotcem; Nokia E51. Poslovni telefon baje. Zdaj se pa res počutim odraslo.¹

1. of course I mean that as sarcasticaly as possible [that's all!]

Čez malo več kot 3 ure bom svojo rit posedla na avtobus, ki me bo odpeljal stran od civilizacije¹ in to za 3 dni. Vsekakor upam, da bom to deprivacijo preživela, if not… it was nice knowing you…

1. beri: stran od RAČUNALNIKA!!! [that's all!]

Hecno, kako včasih ljudje razsipavamo z določenimi besedami, frazami, obljubami… in se ob tem počutimo popolnoma varne, čeprav nas prav te besede, fraze, obljube razgaljajo pred drugimi ter naše nesmrtne ljubezni pretvarjajo v potrošni material, v samo še en letni čas na koledarju življenja, ki bo slej ko prej minil in dal prostor naslednjemu.

“Pogrešam te.”

“Ljubim te.”

“Za vedno…”

In potem se zgodi, da realnost minljivosti vsega, kar je, prevlada nad naivnostjo, ki nam tovrstno razsipnost dopušča. Naše lastne besede, fraze in obljube se prašijo nekje v kleti, kamor romajo tudi vse besede, fraze in obljube, izrečene s strani drugih z enako naivnostjo in razsipnostjo, kot smo jo nekoč poznali tudi sami.

“Nikomur ne dam, da oklep mi razpre, nihče ne bo vedel, ne videl me vse…”

Za čim žalujem? Ne za njo… ne za nama… za seboj. Za časom, ko sem ob takšnih besedah začutila toplino namesto ledu, upanje namesto strahu…

Ko sem pred pol leta iskala zaposlitev v Mariboru, so me povsod pričakala zaprta vrata. Na večino mojih poizvedb sploh nisem dobila odgovora, z enim podjetjem pa sem se celo dogovorila za preizkus¹, vendar se je na koncu pokazalo, da trenutno v podjetju ni potrebe po kadrih mojega profila. Ain’t that something?!

Ko sem obupala nad tem, da bom našla službo v svojem “fohu”, sem se pač “silom prilike” zadovoljila z delom v strežbi, dasiravno sem ob zadnjem odhodu iz strežbe sveto trdila, da ne grem nazaj pod nobenim pogojem. Toliko o zarečenem kruhu. Anywho… po nekaj mesecih nadvse navdihujočega dela v strežbi so me nepredvidene okoliščine privedle do (ne)prostovoljne selitve nazaj v močvirje. Ironično sem ravno tisti zadnji teden, ki sem ga preživela v Mariboru, dobila odgovor s prej omenjenega podjetja, da bi me želeli še enkrat videti². Na to sem odgovorila samo, da se zaradi osebnih okoliščin selim nazaj v Ljubljano in da sem jim sicer hvaležna za izkazan interes, ampak moram njihovo povabilo žal zavrniti. Verjetno še nikoli nisem bila bližje³ dejanski zaposlitvi na tem področju. Ampak to je stvar preteklosti.

Danes sem dobila prijazno povabilo na razgovor za delo še enega sorodnega podjetja, ki mi ob moji prvotni poizvedbi ni namenilo niti “O” od Odgovora, kaj šele kaj več. Zdaj bi me pa radi videli. Zdaj, ko živim 120 km stran in so mi prejšnji teden za eno leto podaljšali pogodbo v moji zdajšnji služb… ki je sicer super, ljudje so fajn, plača je solidna, vse ok… ampak je svetlobna leta stran od tega, za kar se sicer čutim “poklicano” in kar bi verjetno lahko počela v podjetju, ki me vabi na razgovor. Seveda sem bila primorana tudi to povabilo zavrniti. In zdaj se sprašujem: KJE D FAK SO BILI VSI TI LJUDJE IN VSE TE SLUŽBE, ko sem jih RES potrebovala?! Je*eni Murphy… Mamicu ti je*em!!!

1. in ga baje celo uspešno prestala [that's all!]
2. in mi po vsej verjetnosti ponuditi zaposlitev, why else would they contact me AGAIN, če mi je nebi?! [that's all!]
3. in obenem dlje [that's all!]