Devon Dyke

Sem pač malo “emotional” danes…

Ravno, ko sem se že skoraj prepričala, da nič več ne bo razprlo mojega oklepa…
Ravno, ko sem mislila, da je prav ta oklep vse, kar še drži skupaj moje zdrobljeno srce…
Ravno, ko sem se pripravljala, da razglasim T.O.D.¹, se je nekaj v meni premaknilo.

Počasi, nežno, plašno, tiho… in potem vedno hitreje, močneje, pogumneje in glasneje… it might be broken, battered and bruised even, but it’s not dead. I’m not dead.

Cast me gently into morning for the night has been unkind,
take me to a place so holy that I can wash this from my mind;
the memory of choosing not to fight…

1. Time Of Death [that's all!]

Ta vnos je bil objavljen 14.08.2008 11:44 in je prikazan pod afterlife, buče, osebno. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.